Hidrokela

Hidrokela nastane zaradi kopičenja tekočine med ovojnicami moda, ko je ravnovesje med nastajanjem in vsrkavanjem tekočine porušeno. Gre za nenevarno stanje, ki ne okvarja funkcije moda. Pri odraslih je vzrok najpogosteje neznan, lahko pa je povezana z vnetjem, poškodbo ali operacijo v področju mošnje oziroma dimelj ter redkeje z drugimi boleznimi moda. Hidrokela je pogosta urološka sprememba, in se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju, njena pojavnost pa se povečuje s starostjo. Razmeroma pogosta je tudi pri novorojenčkih in dojenčkih, predvsem zaradi nepopolnega zaprtja povezave med trebušno votlino in mošnjo. Pri večini otrok se sčasoma spontano zmanjša ali izgine, zato je otroka v prvem letu življenja dovolj le spremljati.

Diagnozo hidrokele se običajno postavi na podlagi urološkega pregleda. Najpogosteje se kaže kot neboleče, postopno povečanje ene ali obeh strani mošnje, velikost pa se lahko skozi čas povečuje. Možna je prisotnost občutka teže, pritiska ali napetosti v mošnji oziroma blago nelagodje, pri zelo veliki hidrokeli pa je lahko omejena tudi telesna aktivnost ali prisotne težave pri oblačenju.

Urolog med kliničnim pregledom oceni velikost, obliko in občutljivost povečane mošnje ter preveri, ali je mogoče modo normalno otipati. Pomemben del diagnostike je ultrazvok mod in mošnje, predvsem kadar diagnoza ni povsem jasna, je hidrokela večja ali moda zaradi tekočine ni mogoče dobro otipati. Ultrazvok potrdi prisotnost tekočine in omogoči pregled mod, obmodka ter drugih struktur, s čimer lahko izključimo tumor, vnetje, kilo, varikokelo ali druge vzroke povečanja mošnje.

1. Opazovanje
Zdravljenje majhne, stabilne in asimptomatske hidrokele pri odraslih ni nujno. Spremljanje je primerno, če bolnika hidrokela ne moti in je bila z ultrazvokom izključena druga patologija. Pri novorojenčkih in dojenčkih je hidrokela pogosto povezana z nezaprtim processus vaginalis in se v prvem letu življenja pogosto spontano zmanjša ali izgine, zato se tudi pri večini otrok priporoča opazovanje.

2. Kirurško zdravljenje – izrezanje (ekscizija) hidrokele
Pri simptomatski, veliki, napredujoči ali moteči hidrokeli je hidrokelektomija standardna in najbolj trajna oblika zdravljenja. Pri otrocih se za operativni poseg odločimo, ko je prisotna vztrajna hidrokela, komunikantna hidrokela ali pridruženi dimeljski kili, poseg pa praviloma izvede skozi dimlje, pri katerem se zapre povezava s trebušno votlino.

3. Aspiracija z ali brez skleroterapije
Gre za manj invazivno metodo zdravljenja hidrokele in je lahko zelo uporabna pri bolnikih, pri katerih je operativno tveganje večje (starejši, bolnikih s številnimi pridruženimi boleznimi) ali želijo manj invazivno zdravljenje. Verjetnost ponovitve hidrokele je pomembno večja kot po operativnem zdravljenju in se ne šteje kot oblika dokončnega zdravljenja.

• simptomi ali bolečina,
• velika oziroma progresivno rastoča hidrokela,
• funkcionalne težave pri hoji/športu,
• pomembno nelagodje ali estetska obremenitev,
• ponavljajoča se hidrokela po predhodnem zdravljenju,
• diagnostična negotovost oziroma pridružena patologija, ki zahteva kirurško obravnavo.

Avtor: asist. Simon Hawlina, dr. med, FEBU, specialist urolog