Nevrološka ambulanta

Pri bolniku z motnjami spomina, razmišljanja ali vedenja (od blage kognitivne motnje do demence) diagnozo postavimo s pogovorom z bolnikom, pogosto pa je potreben tudi opis skrbnika. Pri obravnavi bolnika z oteženim gibanjem (npr. parkinsonizem) ali nehotenim gibanjem (npr. tresavica, tiki ) so lahko v veliko pomoč video zapisi. Pregledu sledi testiranje miselnih sposobnosti (bolnik naj ima s seboj očala), in/ali motoričnih funkcij, nato pa načrt za potrditev diagnoze, zdravljenja z zdravili in – skupaj s skrbnikom - tudi bolj celostne psiho-socialne obravnave.

Omotice ob vstajanju ali pri dolgotrajni stoji so pogosta težava pri ljudeh vseh starosti v razponu od komaj zaznavne tegobe do hude motnje, pri kateri je aktivnost v pokončnem položaju močno omejena ali prihaja do pogostih izgub zavesti in padcev. Pri mladih ljudeh so najpogostejši vzrok t.i. refleksne ali vazovagalne sinkope ter sindrom ortostatske tahikardije (z angleško kratico POTS), kar lahko spremlja tudi slabše prenašanje telesnih naporov in izrazita utrujenost. Pri starejših so v ospredju motnje v delovanju avtonomnega živčevja, bolezni srca in vpliv zdravil, kar onemogoča uravnavanje krvnega tlaka v pokončnem položaju in med drugim  lahko predstavlja tveganje za padce. S podrobnim kliničnim pregledom in specifičnimi preiskavami v veliki večini primerov lahko ugotovimo vzrok težav ter svetujemo učinkovito zdravljenje.

Le malo je ljudi, ki jih vsaj kdaj pa kdaj ne boli glava. Včasih pa glavoboli postanejo dejavnik, ki omejuje človekove aktivnosti ali je (v  manjšini primerov) znanilec druge bolezni. Posvet v zvezi z glavoboli je smiseln, kadar so ti pogosti ali zelo močni, tako da ovirajo normalne aktivnosti ali človek zaradi njih pogosto jemlje protibolečinska zdravila. Smiseln je tudi v primerih novo nastalih, močnih glavobolov, še posebej, če jih spremljajo druge težave (npr. vrtoglavice, slabost, šibkost). Dober razlog pa je tudi, če človeka glavoboli skrbijo ali želi o njih bolj podroben posvet, da bi se izognil stopnjevanju težav.

Sudoscan je neinvazivna in hitra preiskava za oceno delovanja tankih živčnih vlaken. Pomaga pri zgodnjem odkrivanju motenj avtonomnega živčevja in nevropatijah tankih vlaken, na primer pri sladkorni bolezni.

Ultrazvočni pregled vratih arterij je preiskava, s katero ocenimo spremembe na vratnih žilah, ki vodijo kri v možgane. Najpogostejši razlog je ugotavljanje oblog na žilnih stenah zaradi ateroskleroze, redkeje ugotovimo spremembe žilnih sten zaradi vnetja ali poškodbe. Zožitev žile zaradi kakršnegakoli razloga pomeni tveganje za nastanek krvnih strdkov, kar v primeru vratnih arterij lahko povzroči možgansko kap. Z ultrazvočno preiskavo lahko spremembe pravočasno odkrijemo in ukrepamo.

Avtonomno živčevje uravnava številne življenjsko pomembne funkcije, ki potekajo samodejno, brez našega zavestnega nadzora. Med njimi so uravnavanje krvnega tlaka, srčnega utripa, dihanja, znojenja, delovanja prebavil in sečil.  Testiranje avtonomnega živčevja je neinvazivna preiskava.