The Programme and Organizing Committee, chaired by Prof. Dr. Drago Dolinar (Department for Orthopaedic Surgery, University Medical Center, Ljubljana) and Prof. Dr. Monika Jenko (Institute of Metals and Technology, Ljubljana and MD-RI Institute for Materials Research in Medicine, Ljubljana) invite colleagues to attend and present their research work at the 6th International Symposium on Biomaterials and take this opportunity to report on their research work and ongoing projects at this international gathering of researchers from all over the world.
Elektromiografija (EMG)
Elektromiografija (EMG) sodi med nevrofiziološke preiskave, s katerimi ocenjujejo delovanje mišičnih in živčnih vlaken. Z njeno pomočjo lahko ocenimo morebitno prizadetost živčnih korenin ob hrbtenici, t.i. perifernih živčnih vlaken v okončinah ali na obrazu ter mišičnih vlaken. Preiskavo izvaja specialist nevrolog s posebnimi znanji iz elektromiografije, lahko v sodelovanju z nevrofiziološkim asistentom.
Namen preiskave
Ob začetku bo zdravnik opravil kratek klinični pregled in se na podlagi ugotovitev odločil, katere meritve so potrebne, izbor sproti prilagaja glede na najdbe pri preiskavi. Ker je obravnava individualna, je trajanje preiskav različno, večina je dolgih 20 - 30 minut. Med preiskavo boste sedeli ali ležali na preiskovalni mizi. Prstani preiskave ne ovirajo, prosili vas bomo, da odstranite uro ter zapestnice. Zaradi zanesljivejših meritev je včasih pred preiskavo potrebno roki ogreti pod toplo vodo.
Preiskava ima dva dela. Pri meritvah s površinskimi elektrodami na kožo nalepimo elektrode in z nekaj zaporednimi električnimi dražljaji vzdražimo živec; pregledamo več živcev na več mestih. Čutili boste električne impulze, ki so lahko neprijetni, ne predstavljajo pa nikakršne nevarnosti. Ker živec aktivira mišice, pride tudi do majhnih premikov/trzljajev mišic. Pri igelni elektromiografiji (EMG v ožjem smislu besede) v sproščeno mišico vbodemo igelno elektrodo in spremljamo aktivnost mišice v mirovanju, nato mišico po navodilu zdravnika napnete in merimo potenciale mišičnih vlaken med aktivnostjo. Izbor mišic sledi vzorcu oživčenja izbranih živcev ali živčnih korenin, zato vbod igle ni vedno v delu telesa, v katerem čutite najizrazitejše težave. Preiskava z iglo ni potrebna pri vseh preiskovancih.
Opis preiskave
Preiskava je zaradi električnih dražljajev in vboda igle neprijetna. Obstaja zelo majhno tveganje krvavitve, okužbe ali poškodbe živčnega vlakna na mestu vboda igle. Preiskava z iglo redko sproži slabost ali padec krvnega tlaka (sinkopa), podobno kot ob odvzemu krvi. Če do tega pride, vam bo zdravnik pomagal, da bodo težave čim hitreje minile. Na mestu vboda lahko nastane manjša podplutba, ki spontano izgine v nekaj dneh.
Pri preiskavi mišic prsnega koša lahko pride do poškodbe prsne mrene in pnevmotoraksa. Taka preiskava je redko potrebna, o njej se boste po potrebi pred izvedbo z zdravnikom dodatno posvetovali.
Tveganje preiskave
Preiskava je zaradi električnih dražljajev in vboda igle neprijetna. Obstaja zelo majhno tveganje krvavitve, okužbe ali poškodbe živčnega vlakna na mestu vboda igle. Preiskava z iglo redko sproži slabost ali padec krvnega tlaka (sinkopa), podobno kot ob odvzemu krvi. Če do tega pride, vam bo zdravnik pomagal, da bodo težave čim hitreje minile. Na mestu vboda lahko nastane manjša podplutba, ki spontano izgine v nekaj dneh.
Pri preiskavi mišic prsnega koša lahko pride do poškodbe prsne mrene in pnevmotoraksa. Taka preiskava je redko potrebna, o njej se boste po potrebi pred izvedbo z zdravnikom dodatno posvetovali.
Potek preiskave
-
Tveganja preiskave
Posebne priprave niso potrebne. Prosimo le, da kože na okončinah na dan preiskave ne mažete s kremo, saj to oteži pritrditev elektrod. Zdravnika pred začetkom preiskave opozorite, če jemljete zdravila proti strjevanju krvi, imate vstavljen srčni vzpodbujevalec ali drugo medicinsko elektronsko napravo in če ste že kdaj doživeli kolaps/sinkopo.
-
Priprava na preiskavo
Po preiskavi ni omejitev. Le če bi med preiskavo prišlo do sinkope ali bi opravili preiskavo prsnih mišic, vam bomo predlagali, da krajši čas ostanete na opazovanju. Obliže si z mesta vboda igelne elektrode lahko odstranite po nekaj minutah. Če bi vztrajala močna bolečina ali bi koža na mestu vboda pordela, se obrnite na našo ambulanto al nai osebnega zdravnika.
-
Po preiskavi
Zdravnik vam bo po takoj opravljenih meritvah razložil najdbe, kasneje boste prejeli pisni izvid preiskave ter številčne rezultate meritev, ki jih shranite, saj so lahko pomemba informacija za nevrologa in za morebitno primerjavo s ponovnimi meritvami v prihodnosti.
Strokovni kader nevrološke ambulante
Specialistka nevrologije, FEBN
dr. Mojca Kirbiš, dr. med.
Specialistka nevrologije, posebej usmerjena v sinkope, motnje v delovanju avtonomnega živčevja, okvare perifernih živčnih vlaken in elektrofiziološko diagnostiko (EMG).
-
Več / Manj
Po diplomi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je opravila specializacijo iz nevrologije ter mednarodno licenco European Board of Neurology. Poleg slovenskih ustanov je znanje črpala v uglednih bolnišnicah v tujini, National Hospital for Neurology and Neurosurgery v Londonu ter Univerzitetni bolnišnici v Bologni. Po opravljeni specializaciji je pred prihodom v MD medicino delala v SB Nova Gorica ter na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je vodila elektromiografski laboratorij. Pridobila je diplomi iz dodatnih znanj Slovenskega zdravniškega društva za opravljanje nevrofizioloških preiskav (EMG in EEG). Redno aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih in je predstavnica Slovenije za področje avtonomnega živčevja pri Evropski nevrološki akademiji (EAN). Je v procesu izobraževanja po metodi Compassionate Inquiry ® na podlagi dela Gaborja Mateja.
Specialist nevrolog
izr.prof.dr. Georgiev Dejan
Specialist nevrolog.
-
Več / Manj
Specialist nevrolog
prof. dr. Zvezdan Pirtošek
Specialist za bolezni hrbtenice, ter tumorska patologija hrbtenice in možganov.
-
Več / Manj
Zvezdan Pirtošek je specialist nevrolog, profesor klinične nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti.
Specializacijo je opravil v Ljubljani, nato pa se je iz nevrologije izpopolnjeval in skoraj desetletje delal v Londonu. Glavno področje njegovega kliničnega dela in raziskovanja so nevrodegenerativne bolezni (Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen).
Za delo na področju demenc mu je predsednik RS podelil državno odličje Red zaslug.
Specialist nevropsihiater
Aljoša Danieli, nevropsihiater
Specialist za demenco.
-
Več / Manj
Aljoša Danieli je specialist psihiater z dodatnim izpopolnjevanjem na področju nevropsihiatrije, doktoratom iz nevrokardiologije in z licenco za delo na področju splošne medicine.
Glavno področje njegovega kliničnega dela so bolezenska stanja, ki se odražajo z kognitivnimi simptomi ( težave s spominom in pozornostjo, abstraktnim mišljenjem, govorom, mišljenjem), motnjami razpoloženja (brezvoljnost, žalost, pomanjkanje motivacije, tesnoba, strah) ter telesnimi simptomi ( motnjami uravnavanja delovanja srca in ožilja, prebave, imunskega sistema, endokrinega sistema in živčevja) ter nevrodegenerativne bolezni (demence). Dodatno področje njegovega dela so posveti o zdravstvenih težavah v okviru splošne (družinske) medicine in nasveti o preventive nastanka obolenj.
Novice
-
6th International Symposium on Biomaterial -
Imamo diamantno raven kakovosti po mednarodni akreditaciji – Canadian Accreditation 14.03.2024 - 0 KomentarjiImamo diamantno raven kakovosti po mednarodni akreditaciji – Canadian AccreditationPreverite večZ veseljem objavljamo, da smo decembra 2023 imeli obdobno akreditacijo Canadian Accreditation in ohranili najvišjo kakovostno raven za zdravstvene ustanove in storitve.
-
4th international symposium on biomaterials – 4 ISB, 2021-May 7 18.02.2024 - 0 Komentarji4th international symposium on biomaterials – 4 ISB, 2021-May 7Preverite večZnanstveni in organizacijski odbor 4 ISB sta zaradi objektivnih tehničnih težav sklenila, da bo hibridni znanstveni dogodek potekal v petek 07.05.2021 na Ortopedski kliniki UKC v Ljubljani.