Najpogostejše žilne bolezni, ki prizadanejo možganske žile so anevrizme in arteriovenske malformacije. Anevrizme so majhne mehurčaste razširitve stene možganskih žil, kjer se žilna stena postopoma tanjša in lahko poči. Posledice krvavitve je možganska kap. Arteriovenske malformacije so prirojene bolezni možganskih žil, kjer z leti žilne stene tudi popustijo in lahko nastopijo možganske krvavitve. Bolezni možganskih žil je potrebno obravnavati z veliko resnostjo saj lahko ogrozijo življenje posamznika. Zdravimo jih kirurško ali na druge nekirurške načine.
Hujše poškodbe glave so povezane z zlomi lobanjske kosti, znotrajlobanjskimi krvavitvami in možganskimi obtolčeninami. Vsa ta stanja so povezana z ogrožanjem življenja in jih rešujemo akutno v bolnišnici. Pozne posledice poškodb možganov se kažejo kot kognitivne motnje in motnje v gibalnih sposobnostih. Za izbolšjanje funkcionalnih sposobnosti priporočamo predvsem dolgotrajno in usmerjeno nevrorehabilitacijsko obravnavo.
Možgane in hrbtenjačo lahko prizadane rast tumorjev, ki izraščajo iz možganskih celic ali pa gre za zasevke drugih tumorskih sprememb. Zdravljenje je najprej običajno kirurško. V kolikor gre za maligne tumorje so bolniki dodatno zdravljeni z onkološko terapijo, obsevanjem ali kemoterapijo.
Najpogostejša utesnitev perifernih živcev na zgornjih okončinah je utesnitev medialnega živca v zapestju in ulnarnega živca v komolcu. Utesnitve so največkrat posledica prirojenih ožjih anatomskih kostnih prehodov v teh področjih in dodatni zadebelitvi vezi oziroma ligamentov, ki skupaj dražijo živec v tem delu, kar se kaže z motečim mravljinčenjem v prstih rok in podlakti. Zdravljenje je v začetku konzervativno, v nadaljevanju če ni uspešna je možna operativna terapija.
Hernija medvretenčne ploščice je ena najpogostejših obrabnih sprememb na hrbtenici. Izbočena medvretenčna ploščica je vnetno-obrabno spremenjena in boleča, lahko se dotika ali celo vklešči priležno živčno korenino in povzroča bolečine v križu ali vratu, ki se širijo vzdolž okončine. Obstaja več oblik hernij medvretenčnih ploščic. Zdravljenje je odvisno od klinične slike in trajanja težav.
Zožitev hrbteničnega kanala je posledica napredovalih obrabnih sprememb vretenc in zadebelitev medvretenčnih vezi, ki se zaradi povečanih obremenitev pojavijo od srednje starosti naprej. Zožitev hrbteničnega kanala postopoma napreduje in utesnjuje priležne živčne strukture. Klinično se to stanje začne pri bolniku kazati s postopno napredovalo bolečino bodisi v vratu ali ledveni hrbtenici in zmanjšano zmogljivostjo. Hoja postane težavna, pojavlja se okorelost v nogah in motnje ravnotežja. Pri napredovalih stenozah hrbteničnega kanala je zdravljenje običajno kirurško.
Zaradi napačnih statičnih obremenitev hrbtenice lahko sčasoma pride do manjšega premika posameznega vretenca izven fiziološke lege. Na tem mestu je hrbtenica se dodatno podvržena obrabnim spremembam, ki se kažejo kot napredovali bolečinski sindrom ki se širi v spodnji okončini. Če obrabne spremembe napredujejo in klinična slika pacienta pomembno vpliva na vsakodnevne aktivnosti je potrebna operacija, ki vključuje sprostitev utesnjenjih živčnih korenin in zatrditev prizadetih vretenc z vijaki.
Ponedeljek - Četrtek
Petek
Sobota - Nedelja
08:00 - 19:00
08:00 - 16:00
Zaprto
Copyright © 2025 MD medicina | All Rights Reserved | Kakovost in varnost | Politika zasebnosti