Erektilna disfunkcija (ED)

Erektilna disfunkcija (ED) je ponavljajoča se nezmožnost doseči ali vzdrževati dovolj čvrsto erekcijo za zadovoljivo spolno aktivnost. Gre za pogosto motnjo, ki pomembno vpliva na kakovost življenja in je lahko zgodnji pokazatelj srčno-žilnih bolezni. Nastane zaradi prepletanja žilnih bolezni, hormonskih motenj, nevroloških ali uroloških bolezni, psiholoških stanj (stres, anksioznost, depresija, partnerske težave), največkrat pa gre za prepletanje številnih dejavnikov, v katere uvrščamo tudi življenjski slog (kajenje, alkohol, debelost, telesna neaktivnost), stanja po operativnih posegih (medenične, trebušne operacije) in jemanje nekaterih zdravil (antihipertenzivi, antidepresivi).

Erekcija je kompleksen nevrovaskularni proces, pri katerem spolna stimulacija preko živčnih poti in sproščanja dušikovega oksida (NO) povzroči sprostitev žil v penisu, poveča arterijski dotok krvi in zaporo venskega odtoka krvi, kar vodi v nabreklost spolnega uda. Erektilna disfunkcija nastane, kadar je ta mehanizem moten, najpogosteje pa so vzrok žilne spremembe in endotelijska disfunkcija. ED je zato pogosto simptom osnovnega zdravstvenega problema, zato celostna obravnava vključuje iskanje vzroka, oceno splošnega zdravstvenega stanja in individualno prilagojeno zdravljenje.

Občasne težave z erekcijo so pogoste in običajno niso razlog za skrb. Če se težave ponavljajo ali trajajo dalj časa, je priporočljiv urološki pregled. Urolog bo poskušal ugotoviti vzrok erektilne disfunkcije, obravnava pa običajno vključuje pogovor z izpolnitvijo vprašalnika o oceni erektilne disfunkcije, klinični pregled, po potrebi laboratorijske preiskave (HbA1c, lipidogram in jutranji testosteron) in oceno srčno-žilnega tveganja. Pri izbranih bolnikih so potrebne dodatne preiskave kot je ultrazvok penisa z Dopplerjem.

Zdravljenje je prilagojeno vzroku, zdravstvenemu stanju in željam posameznika. Prvi korak je ureditev dejavnikov tveganja, kot so kajenje, prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne aktivnosti, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. Zdravila iz skupine PDE5-inhibitorjev (npr. sildenafil in tadalafil) predstavljajo prvi korak pri zdravljenju erektilne disfunkcije. Pri nezadostnem učinku pa so na voljo vakuumske naprave, intrakavernozno zdravljenje z alprostadilom (Caverject) in psihoseksualna terapija. Pri hudi, na druga zdravljenja neodzivni ED je ena od možnosti tudi vstavitev penilne proteze.

Caverject® (alprostadil) je učinkovita možnost zdravljenja erektilne disfunkcije pri moških, pri katerih zdravljenje z zdravili ni učinkovito ali ni primerno. Alprostadil povzroči sprostitev gladkega mišičja kavernoznih teles in povečan dotok krvi v spolni ud, kar omogoči nastanek erekcije.

Prvo aplikacijo in titracijo odmerka mora izvesti oziroma nadzorovati urolog; šele po ustrezni edukaciji se lahko bolnik nauči samozdravljenja. Praviloma se priporoča največ 1 aplikacija dnevno in največ 3 aplikacije tedensko, med aplikacijami pa mora biti najmanj 24 ur razmika.

Postopek aplikacije:

• Zdravilo se pripravi neposredno pred uporabo in uporablja aseptično.
• Izbere se stranski del proksimalne tretjine penisa; vidnim žilam, dorzalnemu nevrovaskularnemu snopu in sečnici se je treba izogniti.
• Kožo na mestu aplikacije se očisti z alkoholnim zložencem.
• Z ustrezno tanko iglo se vstopi v kavernozno telo pod primernim kotom; injiciranje mora potekati brez večjega upora.
• Zdravilo se aplicira počasi, nato se igla odstrani in mesto vboda stisne nekaj minut, da se zmanjša možnost krvavitve ali hematoma.
• Pri naslednji aplikaciji je treba menjati stran in mesto injiciranja, da se zmanjša tveganje za fibrozo.

Erekcija se običajno pojavi v približno 5–15 minutah. Če erekcija traja 4 ure ali več, je potrebna takojšnja medicinska obravnava zaradi tveganja za priapizem. Ob uporabi Caverjecta so potrebni redni periodični urološki pregledi, kjer se poleg učinkovitosti spremlja tudi morebitno nastajanje vozličev, ukrivljenosti ali fibroze penisa.