Rak sečnega mehurja

Vzroki za nastanek

Vzrok nastanka raka sečnega mehurja ni povsem znan. Dejavniki tveganja pa so dobro znani. Ti so kajenje in agensi, s katerimi pride bolnik v stik v kemični, naftni, tiskarski industriji, industriji barvil in usnja. Znane so tudi spremembe na določenih genih, ki so povezane z večjo pojavnostjo raka na sečnem mehurju. K nastanku raka so bolj nagnjeni bolniki s kamni v sečnem mehurju, bolniki z kroničnimi vnetji sečil (vnetje s Shistosomo – pražival) in anatomskimi malformacijami (divertikli sečnega mehurja).

Krvav urin

Bolezen redko dokažemo naključno, v sklopu diagnostike drugih bolezni. Bolniki nas praviloma obiščejo zaradi krvavega urina (slika 1). Krvavitev lahko v nekaj dneh povsem izzveni, kar je lahko zavajajoče in praviloma vodi v hujšo obliko bolezni zaradi izgubljenega dragocenega časa do terapije. Najpogosteje ob krvavem uriniranju bolečina ni prisotna. Včasih nas na bolezen opozorijo natančnejše preiskave, kjer najdemo pod mikroskopom v urinu eritrocite ali maligno spremenjene celice. Ultrazvok, kot zlati standard diagnostike v urologiji pri manjših tumorjih ne zadošča. Potrebna je CISTOSKOPIJA, kjer s posebnim inštrumentom pregledamo celotni sečni mehur in tumor dokažemo (slika 2). Pri sumu na napredovalo bolezen ali v sklopu predpriprave na nadaljnje zdravljenje je potrebno opraviti CT ali MRI.

Slika 1: Krvavi urin (VIR: fotodokumentacija MD Medicina)

Slika 2: Cistoskopski izgled raka sečnega mehurja (VIR: fotodokumentacija MD Medicina)

Terapija in dokončna diagnoza

Transuretralna resekcija

Ko tumor dokažemo s cistoskopskim pregledom, je potrebna operativna terapija. Z električno zanko skozi sečnico tumor izrežemo, koščke tumorja pošljemo patologu, ki tkivo obarva s posebnimi barvili in ga pregleda pod mikroskopom. Tako pridemo do dokončne diagnoze, sam kirurški poseg pa je lahko dokončna oblika zdravljenja. V kolikor se izkaže, da bolezni ni moč obvladati na tak način, bolezen zajema mišično plast ali se ponavlja, je potrebna bolj agresivna terapija.
Patolog loči tumorje visokega in nizkega gradusa in kako globoko tumor vrašča v globino stene sečnega mehurja. Glede na izvid patologa in splošno stanje bolnika (spremljajoče bolezni, psihofizična kondicija) se odločamo o nadaljnji terapiji. Najpogosteje predstavlja zgoraj omenjeni kirurški poseg dokončno terapijo. Posegu pravimo transuretralna resekcija tumorja sečnega mehurja. Praviloma se na ta način obravnava površinske tumorje, ki ne segajo do muskulature sečnega mehurja in se ne ponavljajo po dodatni imuno/citostatski terapiji (BCG, Mitomicin).

Cistektomija
V kolikor tumor sega globlje, do muskulature, prek nje, ali se tumorji, kljub dodatni terapiji ponavljajo, je potrebno sečni mehur odstraniti, praviloma v celoti (cistektomija). Zagotoviti je potrebno drenažo urina, kar dosežemo z izdelavo rezervoarja urina iz črevesja in izpeljavo po naravni poti, ali prek suhe/mokre urostome. Operacijo je moč opraviti na odprti/klasični način, prek večjega reza trebušne stene, ali laparoskopsko/robotsko asistirano. Rezultati so primerljivi, je pa pri slednjih dveh metodah pooperativno okrevanje hitrejše, izguba krvi je manjša, čas hospitalizacije krajši in kozmetski videz lepši.

Obsevanje
V primeru, da bolnik ni sposoben za operativno terapijo zaradi slabe psihofizične kondicije ali resnejših spremljajočih bolezni, se odločamo za obsevanje v kombinaciji s kemoterpijo. Obsevanja potekajo frakcionirano - vsak dan tekom 5-8 tednov.

Kemoterapija
Približno 15 % bolnikov ima ob odkritju bolezni prizadete bezgavke ali že oddaljene zasevke. Kemoterapija je učinkovita vsaj v 2/3 primerih in se jo poslužujemo tudi pred operativno terapijo (neoadjuvantna kemoterapija) ali pooperativno (adjuvantna kemoterapija). Odločamo se za kombinacijo različnih citostatikov.

Bolezen se rada ponavlja in napreduje

Rak mehurja je zahrbtna bolezen, ki se rada ponavlja in tudi napreduje. Potrebno je redno, v večini primerov doživljensko pooperativno spremljanje bolezni. Sprva opravljamo cistoskopske preglede na 3-4 mesece, pozneje v daljših razmakih, odvisno od rizičnosti za ponovitev/progres. Napačno mnenje je, da je z operacijo in z zdravili zdravjenje zaključeno. V primerih, ko se tumor ponovi, je potrebno terapevtski postopek od začetka ponoviti. Po odstranitvi mehurja bolnike spremljamo ambulantno. Potrebne so redne ultrazvočne, občasno tudi bolj napredne preiskave, s katerimi ugotavljamo ali se je bolezen ponovila oziroma metastazirala. Bolezen je v napredovali fazi slabo obvladljiva. V takšnih primerih se praviloma odločamo le za simptomatsko terapijo, kjer lajšamo posledice bolezni.

Kako se zaščititi?

Izogibanje kajenju (slika 3) je najboljša preventiva. Svetujemo zdrav način življenja, izogibanje stresu, primerno hidracijo. V kolikor bolezen že imate svetujemo redne kontrole pri urologu.

Slika 3: Izogibajte se kajenju

Avtor: asist. Simon Hawlina, dr. med, FEBU, specialist urolog

Naroči se

Naročanje poteka od ponedeljka do petka med 8:00 in 18:00 uro.

Ceniki

Za več informacij o cenah naših uslug, kliknite spodnji gumb.

Urniki

Za ogled urnikov vseh razpoložljivih zdravnikov, kliknite spodnji gumb.

Strokovni kader urološke ambulante

Specialist urologije

Jure Bizjak, dr. med.

Specialist urologije.

Specialist urologije

Borut Gubina, dr.med.

Specialist urologije.

Specialist urologije

asist. Simon Hawlina, dr. med.

Specialist urologije.

Specialist urologije

prof. dr. Andrej Kmetec, dr. med.

Specialist urologije.