Nevrološka ambulanta

EMG je uveljavljen izraz za nevrofiziološko preiskavo, s katero ocenjujemo funkcijo mišičnih in živčnih vlaken. S preiskavo lahko ugotovimo, kje je mesto okvare, kakšne vrste je okvara (poškodovana so lahko živčna vlakna ali izolacijska ovojnica živca), kako huda je ter  pogosto tudi, kakšna je možnost okrevanja. Uporabljamo ga kot pomembno pomoč v diagnostiki številnih bolezni in okvar, med njimi so sindrom zapestnega prehoda, okvare živčnih korenin pri lumboishialgijah, mravljinčenje ali šibkost v okončinah,  polinevropatije, bolezen motoričnega nevrona in druge živčno-mišične bolezni.

Več o elektromiografiji

Pri bolniku z motnjami spomina, razmišljanja ali vedenja (od blage kognitivne motnje do demence) diagnozo postavimo s pogovorom z bolnikom, pogosto pa je potreben tudi opis skrbnika. Pri obravnavi bolnika z oteženim gibanjem (npr. parkinsonizem) ali nehotenim gibanjem (npr. tresavica, tiki ) so lahko v veliko pomoč video zapisi. Pregledu sledi testiranje miselnih sposobnosti (bolnik naj ima s seboj očala), in/ali motoričnih funkcij, nato pa načrt za potrditev diagnoze, zdravljenja z zdravili in – skupaj s skrbnikom - tudi bolj celostne psiho-socialne obravnave.

Omotice ob vstajanju ali pri dolgotrajni stoji so pogosta težava pri ljudeh vseh starosti v razponu od komaj zaznavne tegobe do hude motnje, pri kateri je aktivnost v pokončnem položaju močno omejena ali prihaja do pogostih izgub zavesti in padcev. Pri mladih ljudeh so najpogostejši vzrok t.i. refleksne ali vazovagalne sinkope ter sindrom ortostatske tahikardije (z angleško kratico POTS), kar lahko spremlja tudi slabše prenašanje telesnih naporov in izrazita utrujenost. Pri starejših so v ospredju motnje v delovanju avtonomnega živčevja, bolezni srca in vpliv zdravil, kar onemogoča uravnavanje krvnega tlaka v pokončnem položaju in med drugim  lahko predstavlja tveganje za padce. S podrobnim kliničnim pregledom in specifičnimi preiskavami v veliki večini primerov lahko ugotovimo vzrok težav ter svetujemo učinkovito zdravljenje.

Le malo je ljudi, ki jih vsaj kdaj pa kdaj ne boli glava. Včasih pa glavoboli postanejo dejavnik, ki omejuje človekove aktivnosti ali je (v  manjšini primerov) znanilec druge bolezni. Posvet v zvezi z glavoboli je smiseln, kadar so ti pogosti ali zelo močni, tako da ovirajo normalne aktivnosti ali človek zaradi njih pogosto jemlje protibolečinska zdravila. Smiseln je tudi v primerih novo nastalih, močnih glavobolov, še posebej, če jih spremljajo druge težave (npr. vrtoglavice, slabost, šibkost). Dober razlog pa je tudi, če človeka glavoboli skrbijo ali želi o njih bolj podroben posvet, da bi se izognil stopnjevanju težav.

Ultrazvočni pregled vratih arterij je pomembna preiskava za oceno aterosklerotičnih oblog  in drugih sprememb na vratnih žilah, ki vodijo kri v možgane. Zožitev žil pomeni povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov in možgansko kap. Z ultrazvočno preiskavo lahko spremembe pravočasno odkrijemo in ukrepamo z nasvetom glede zdravil, v nekaterih primerih napotitvijo na poseg za odstranitev žilnih oblog. Preiskavo opravljamo preventivno ali z namenom spremljanja pri že ugotovljeni aterosklerozi, tudi po posegih na žilah.

Delovni čas samoplačniških ambulant

dr. KIRBIŠ Mojca, dr.med.:

prof.dr. PIRTOŠEK Zvezdan, dr.med.:

1× tedensko

izr.prof.dr. GEORGIEV Dejan, dr.med.:

2× mesečno

GUBENŠEK Andrej, dr.med.:

1×tedensko

Strokovni kader nevrološke ambulante

Specialistka nevrologije, FEBN

dr. Mojca Kirbiš, dr. med.

Specialistka nevrologije, posebej usmerjena v sinkope, motnje v delovanju avtonomnega živčevja, okvare perifernih živčnih vlaken in elektrofiziološko diagnostiko (EMG).

Specialist nevrolog

izr.prof.dr. Georgiev Dejan

Specialist nevrolog.

Specialist nevrolog

prof. dr. Zvezdan Pirtošek

Specialist za bolezni hrbtenice, ter tumorska patologija hrbtenice in možganov.

Specialist nevropsihiater

Aljoša Danieli, nevropsihiater

Specialist za demenco.