Področna anastezija

Pri področni anesteziji je pri pacientu anesteziran oz. omrtvičen le del telesa, zato pacient na tem delu ne čuti bolečine. Poznamo več vrst področne anestezije, katero metodo bo anesteziolog uporabil, je odvisno od vrste operacije.

Za operacije, ki se izvajajo v MD medicina največ uporabljamo spinalno oziroma subarahnoidno anestezijo in različne blokade posameznih velikih živcev ali živčnih pletežev (poplitealni blok, intraskaleni blok…) Pri spinalni oz. subarahnoidni anesteziji anesteziolog vbrizga lokalni anestetik v hrbtenični kanal (injekcija v hrbet v višini pasu). Anestetik nato oblije živce, ki izhajajo iz hrbtenjače in oživčujejo operativno področje. Ob tem pride do omrtvičenja telesa pod popkom, lahko pa tudi samo leve ali dasne noge. Ta vrsta anestezije je primena za vse vrste operacij pod popkom: operacije kolka, kolena, gležnjev, razne urološke operacije, carski rezi... Med samo operacijo bolnik ničesar ne čuti, lahko je ob tem buden in celo spremlja operacijo na monitorju (na primer artroskopijo kolena), ali pa med operativnim posegom drema. Po koncu operativnega posega se čez določen čas povrne občutek in moč v delu telesa, ki je bil omrtvičen, običajno po dveh ali štirih urah (odvisno od vrste uporabljenega lokalnega anestetika).

Pri blokadi posameznih živcev oziroma živčnih pletežev pa vbrizgamo lokalni anestetik v bližino velikih živcev ali živčnih pletežev pod kotrolo ultrazvoka, s čimer pride do omrtvičenja točno določenega dela telesa oziroma uda (na primer roke, stopala...) Pri tej vrsti področne anestezije pacient občasno čuti, da se na mestu operacije nekaj dogaja, vendar ga ne boli. Delovanje lokalnega anestetika izzveni postopoma, lahko je na primer stopalo po operaciji halusa valgusa omrtvičeno še do naslednjega dne, kar je sicer zaželjeno, ker tako pacient po operaciji nima bolečin. Dokler je noga (ali roka) omrtvičena in je pacient ne čuti, mora biti zelo previden, da se ne poškoduje in upošteveti navodila anesteziologa, ki jih dobi ob odpustu.

Za določene operacije se lahko uporablja kombinacija področne in splošne anestezije. Za nekatere manjše operacije pa se kirurg odloči, da bo uporabil samo lokalno anestezijo, to pomeni, da bo kirurg sam vbrizgal lokalni anestetik v operativno področje in nato izvedel operacijo. Pri lokalni anesteziji anesteziolog ni prisoten. Bolnika sicer ne boli, vendar ves čas čuti, da se nekaj dogaja. Količina lokalnega anestetika, ki se lahko vbrizka v področje operativnega polja, je zaradi toksičnih učinkov ob morebitnem prehajanju v žile omejena, zato lokalna anestezija ni primerna za večje operacije.

Na lastno željo pacient poleg področne ali lokalne anestezije lahko prejme tudi pomirjevalo (sredstvo za pomiritev, dremež ali rahlo spanje), da lažje prenese operativni poseg, kar imenujemo sedacija (pomirjenost ob ohranjeni zavesti). Pacient dobi pomirjevalo največkrat v žilo, ves čas posega je dremav, vendar se na ukaze, vprašanja ali dotik smiselno odziva, ne občuti pa bolečine. Anesteziolog ga med posegom ves čas nadzoruje in po potrebi dodaja pomirjevalo.