Ob upoštevanju sodobne medicinske doktrine je načrtovana anestezija varna in poteka po najsodobnejših strokovnih smernicah. V zadnjem obdobju imamo na razpolago novejše anestetike, tehnološko zelo izpopolnjene anestezijske aparate, novejše natančne aparature za monitoriranje oziroma nadzor življenjskih funkcij pacientov in dobro usposobljene anesteziologe (šest letna specializacija po končanem študiju medicine), kar vse pripomore k varnemu izvajanju anestezije.

Kljub vsemu je včasih anestezija povezana tudi z določenim tveganjem, ki je po svetovnih statistikah zelo majhno. Tveganje je večje pri ljudeh, pri katerih je splošno zdravstveno stanje slabo, kot pri mladih in sicer zdravih ljudeh. Na nastanek zapletov vpliva predvsem pacientovo slabo zdravstveno stanje ter zahtevnost operativnega posega. Zapleti so tako pogostejši pri pacientih s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo, srčnimi in pljučnimi boleznimi, neurejenim krvnim tlakom, pri kadilcih, pacientih z nevrološkimi boleznimi... Prav tako se zapleti pogosteje pojavijo pri pacientih, ki so pred kratkim preboleli prehladno obolenje ali niso povsem tešč. Določeni zapleti pa niso neposredno povezani z anestezijo in lahko nastanejo tudi zaradi same operacije in postopkov v zvezi z njo, kot na primer zapleti povezani z položajem pacienta na operacijski mizi. Pri starejših ljudeh lahko vpliva na zaplete (na primer zmedenost po zbujanju) že sama sprememba okolja.

Večina zapletov je blagih, zelo redko pa pride tudi do resnejših zapletov. Možni zapleti tako pri splošni anesteziji kot tudi pri področni anesteziji so navedeni na privolitvenem soglasju za anestezijo, ki ga pacient prejme po pošti hkrati z povabilom na pregled.

Pred anestezijo bo tako imel vsak pacient možnost, da se bo z anesteziologom pogovoril in dobil odgovore na vsa morebitna vprašanja in pomisleke v zvezi z anestezijo in možnimi zapleti oziroma s tveganjem. Anesteziolog se bo v ambulanti seznanil z pridruženimi boleznimi pacienta in z njegovo redno terapijo, pregledal izvide, ki jih bo pacient prinesel s seboj na pregled in se na podlagi vsega individualno odločil za najbolj varno anestezijo glede na predvideno operacijo in dal pacientu tudi vsa pojasnila in navodila, predvsem glede jemanja zdravil.

Če bo anesteziolog na anesteziološkem pregladu ugotovil odstopanja, ki bi lahko pomembno vplivala na potek anestezije, bo pacienta zaradi varnosti in zmanjšanja možnosti zapletov napotil še na dodatne preiskave (na primer h kardiologu, na UZ pregled srca, vratnih žil, na pregled ščitnice...). Po potrebi bo prosil tudi osebnega zdravnika, da korigira laboratorijske izvide (anemijo, nizek kalij...) ali da uredi krvni tlak. V tem primeru bo potrebno operacijo odložiti, dokler se ne izpelje diagnostika in pacient ne pridobi potrebnih izvidov oziroma se zdravstvena težava ne reši. Na ta način lahko zelo zmanjšamo možnost zapletov.

Kadar pa na pregledu v anesteziološki ambulanti anesteziolog ugotovi, da je zdravstveno stanje pacienta zelo slabo in in že naprej predvidi, da bo po operaciji pacient morda potreboval intenzivno pooperativno zdravljenje z aparatom za umetno predihavanje in podporo delovanja srca, pacientu priporoča, da se operacija opravi v eni izmed bolnišnic, kjer imajo oddelek intenzivne terapije. Prav tako anesteziolog napoti na operacijo v drugo ustanovo pacienta, ki bo po operaciji potreboval dializo; te možnosti v MD medicina namreč nimamo.