Ultrazvočna diagnostika (srce, ožilje, trebuh, muskolo-skeletni sistem)

Ultrazvočne preiskave trebušne votline in trebušnih organov, sečil in rodil imajo že dlje časa osrednje mesto v diagnostiki prirojenih nepravilnosti kot tudi rakavih in predrakavih, vnetnih in poškodbenih sprememb na primarni in sekundarni, velikokrat pa tudi na terciarni ravni, predvsem kot metoda sledenja uspešnosti zdravljenja ali pri prepoznavanju morebitnih zapletov po operativnem in konservativnem (medikamentoznem) zdravljenju.

Ultrazvočno valovanje se ne prenaša skozi organe, ki vsebujejo zrak, niti skozi kosti, zato z ultrazvočno preiskavo ne moremo zanesljivo pregledati votlih trebušnih organov (želodca, dvanajstnika in črevesja), organe male medenice pa le, kadar je sečni mehur zadovoljivo izpolnjen s tekočino.
Ultrazvočna metoda je v enaki meri zanesljiva in bolniku prijazna (nenevarna) tudi za pregled in odkrivanje rakavih, vnetnih ali drugih bolezni ščitnice, obščitnic, velikih žlez slinavk, bezgavčnih lož in mehkih tkiv vratu. Pregled in oceno naštetih organov vsebuje ultrazvočni preglede ščitnice in vratu.

Posebej priporočljiva je kot prva in pogosto edina potrebna metoda odkrivanja rakavih in predrakavih sprememb na modih oz. v mošnji, kjer je še posebej pomembno, da gre za diagnostiko brez ionizirajočega sevanja in posledično brez škodljivih vplivov, na katere so tkiva spolnih organov še posebej občutljiva.
Za vse naštete indikacije se z ultrazvokom brez zadržkov lahko pregledujejo tudi otroci in nosečnice.