Ambulanta za anesteziologijo

Anestezija poteka pod vodstvom zdravnika anesteziologa ob pomoči anestezijske medicinske sestre. Anesteziolog je zdravnik specialist, ki daje anestezijo, zdravi življenjsko ogrožene bolnike v enotah za intenzivno zdravljenje, zdravi kronično bolečino ter sodeluje pri oskrbi hudo poškodovanih bolnikov.

Z anesteziologom se pacient sreča nekaj časa pred posegom v anesteziološki ambulanti. Tam anesteziolog poizve o pacientovem splošnem zdravstvenem stanju, predhodnih in sedanjih boleznih, alergijah in redni terapiji ter pacientu da nadaljnja navodila za pripravo na anestezijo (tudi glede jemanja zdravil, ki jih pacient redno jemlje, v času posega). Pred izbiro anestezije anesteziolog pacientu razloži možnosti in prednosti posameznih vrst anestezije glede na predvideni operativni poseg, nato pa se v skladu s pacientovimi željami dogovorita glede najbolj varnega načina anestezije.

Na dan operativnega posega pacienta sprejmeta zdravnik anesteziolog in anestezijska medicinska sestra, ki pacienta pripravita na operativni poseg, izvedeta anestezijo ter ves čas operativnega posega skrbita za varnost pacienta ter normalno delovanje pacientovega organizma. Anesteziolog poskrbi tudi za lajšanje bolečine po operativnem posegu, običajno z dajanjem zdravil v žilo.

Anesteziologija je veja medicine, ki se ukvarja s popolno oskrbo pacienta v času priprave na poseg, med samim operativnim posegom in po njem, vključno z lajšanjem bolečine.

Anestezija je stanje, v katerem pacient med operativnim posegom ne čuti bolečine. Poznamo več vrst anestezije: splošna (pacient spi), področna (omrtvičen je le določen del telesa, pacient pa je buden) ali kombinacija obeh. Izbira anestezije je odvisna od predvidenega operativnega posega ter pacientovega splošnega stanja in pridruženih bolezni. Glavni cilj anestezije je varno kirurško okolje, v katerem pacient ne občuti bolečine, se ne premika in ima vse življenjske znake v mejah normalnega (krvni tlak, srčno frekvenco in koncentracijo kisika v krvi).

Splošna anestezija je anestezija, pri kateri pacient spi, ne zaznava dogajanja okrog sebe, prav tako se mu odvzame bolečina. Pacient se ničesar ne spomni. Gre za natančno vodeno in nadzorovano stanje nezavesti. Splošna anestezija se izvede s pomočjo dajanja zdravil v veno (anestetik, analgetik), lahko pa tudi z vdihavanjem anestetika preko obrazne maske. Ob globoki nezavesti po uvodu v anestezijo je jezik ohlapen, zato mora anesteziolog zavarovati dihalno pot z uvedbo plastične cevke (tubusa) v sapnik ali laringealne maske v področje grla. S tem pacientu dovaja mešanico anestezijskih plinov (s pomočjo anestezijskega aparata). Zbujanje po splošni anesteziji je hitro (takoj po koncu operativnega posega) in prijetno.

Pri področni anesteziji je pri pacientu anesteziran oz. omrtvičen le del telesa, zato pacient na tem delu ne čuti bolečine. Poznamo spinalno oz. subarahnoidno anestezijo, pri čemer gre za vbrizganje lokalnega anestetika v hrbtenični kanal (»injekcija v hrbet«). Ob tem pride do omrtvičenja leve ali desne polovice telesa pod popkom ali obeh. Poleg spinalne poznamo tudi blokado posameznih živcev, s čimer pride do omrtvičenja točno določenega dela telesa (uda). Omrtvičenje posameznih živcev se izvede z vbrizganjem lokalnega anestetika v področje določenega živca pod kontrolo ultrazvoka. Pri področni anesteziji pacient občasno čuti, da se na mestu operacije nekaj dogaja, vendar ga ne boli. Na lastno željo pacient poleg področne anestezije prejme tudi pomirjevalo (sredstvo za pomiritev, dremež ali spanje), da lažje prenese operativni poseg. Po operativnem posegu se čez določen čas povrne občutek v delu telesa, ki je bil omrtvičen.